V postopku ureditve meje se urejajo meje med parcelami v naravi. Lahko se uredi meja celotne parcele ali pa samo del, za katerega potek meje v naravi ni znan. Postopek poteka tako, da se na terenu soočijo vsi mejaši parcele, za katero je bil sprožen postopek. V okviru mejne obravnave ima vsak mejaš pravico pokazati svoj potek meje, t.i. pokazano mejo. Vendar pa pokazana meja ne sme odstopati od katastrske meje, t.i. predlagane meje, ki jo pokaže geodet, več kot je dovoljeno v okviru natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Natančnost in zanesljivost katastrskih podatkov določi geodet na podlagi vpogleda v arhivske podatke zemljiškega katastra in predhodnih meritev, ki jih izvede pred samo mejno obravnavo, lahko tudi brez navzočnosti mejašev. Če se pa slučajno zgodi, da mejaši ne najdejo skupne besede in se ne morejo dogovoriti o poteku meje na terenu, pokazane meje enega ali več mejašev pa padejo iz območja natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov, se v okviru mejne obravnave upošteva katastrska meja in vse pokazane meje, ki odstopajo od katastrske. Zadeva se potem rešuje na ustni obravnavi na pristojni Geodetski upravi. Kdaj je potrebno urediti meje parcele? Meje parcele je potrebno urediti VEDNO pred uvedbo postopka parcelacije ali izravnave meje. Pametno je urediti meje tudi pred prodajo ali nakupom parcele, saj se s tem izognemo marsikaterim nevšečnostim. Prav tako priporočamo ureditev mej pred večjim posegom v naravo (postavitev ograje, gradnja objektov, urejanje zemljišča).

Parcelacija je postopek v katerem lahko eno parcelo razdelimo v dve ali več novih parcel, lahko pa tudi obratno, če so izpolnjeni pogoji, združimo dve ali več parcel v eno novo parcelo. Pogoj za delitev parcel so predhodno urejene meje parcele, kjer se jih nova parcelna meja dotika. Pri združitvi parcel pa moramo upoštevati dva pogoja: na združenih parcelah mora biti enako zemljiškoknjižno lastništvo in parcele morajo biti enako ali nič obremenjene (hipoteke,, služnosti, ostale stvarne pravice). Dobro je vedeti, da se pri parcelaciji (delitvi ali združitvi) VEDNO stara parcelna številka ukine in nastane ena ali več novih parcelnih številk.

Izravnava meje se izvede, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje. Pri tem pa je potrebno upoštevati pogoj, da se površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za petsto kvadratnih metrov. Pogoj za izravnavo meje so tudi predhodno urejene meje parcele v tistem delu, ki se bo spremenil.

 

Označitev meje v naravi je sicer samostojen postopek, lahko pa se ga opravi v sklopu postopka ureditve meje takoj po opravljeni mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele in če lastniki sosednjih parcel soglašajo s predlagano mejo. To pomeni, da se meja po mejni obravnavi lahko označi samo, če so na mejni obravnavi prisotni vsi mejaši in se s predlagano mejo tudi strinjajo. Lahko pa se meje označi z mejniki v naravi kadarkoli po izdaji oz. pravnomočnosti odločbe o urejeni meji parcele ali dela parcele. Če torej kateri izmed mejašev ni bil prisoten na mejni obravnavi ali se s predlagano mejo ni strinjal, kasneje pa je na ustni obravnavi na geodetski upravi podal strinjanje s predlagano mejo ali pa ni izrabil pravne možnosti sodne določitve meje in je bila na podlagi tega izdana odločba. Po izdaji odločbe stranka naroči označitev meje z mejniki v naravi, geodet pa to označi na podlagi izdane in pravnomočne odločbe, pri tem pa mejaše samo obvesti o označitvi meje z mejniki v naravi, njihovo strinjanje pa ni več potrebno. Najpogosteje se postopek uporablja za označitev mej ali delov mej, ko lastniki parcel ne vedo kje se mejniki v naravi nahajajo ali pa so bili zaradi različnih razlogov uničeni. Postopek označitve meje v naravi se uporablja samo za predhodno že urejene meje. Torej meje, ki so bile ugotavljanje pred uveljavitvijo Zakona o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot (Ur. List RS št. 52/2000), torej pred letom 2000, se ne štejejo za urejene meje in je zato pred označitvijo potrebno meje urediti v postopku ureditve meje.

V postopku določitve zemljišča pod stavbo se določi presek stavbe s parcelo na površju parcele, tako da geodet izmeri zunanjo obliko stavbe in te evidentira v zemljiškem katastru. Deli stavbe, ki so nad ali pod površjem parcele se tukaj ne upoštevajo. Zemljišče pod stavbo se v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika stavbne pravice, ali investitorja gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Kot obvezna sestavina elaborata določitve zemljišča pod stavbo je tudi elaborat za vpis stavbe v kataster stavb.

Evidentiranje stavbe in vpis stavbe v kataster stavb sta postopka, na podlagi katerega se stavba evidentira v kataster stavb. Stavba je lahko znotraj razdeljena na več delov stavbe. Postopek evidentiranja stavbe se izvaja za stavbe s samo enim delom stavbe in vključuje tudi postopek določitve zemljišča pod stavbo (en elaborat). Vpis stavbe v kataster stavb pa se izvaja za vse stavbe z več kot enim delom stavbe, postopek določitve zemljišča pod stavbo pa se lahko izdela skupaj ali ločeno (dva elaborata). Pri stavbah z več deli lahko dobi zemljišče pod stavbo tudi svojo parcelno številko, kar omogoča lažjo in bolj pregledno ureditev lastništva znotraj stavbe, zemljišča pod stavbo in zemljišča okrog stavbe. V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, se na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe. Kadar se v kataster stavb vpisujejo stavbe, ki imajo več kot en del (npr. več stanovanjske stavbe) se na terenu določi kateri prostori pripadajo določenemu delu stavbe in kateri prostori pripadajo skupnemu delu stavbe (npr. stopnišče, podstrešje, kurilnica, ...). Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Ob vpisu stavbe v kataster stavb se morajo vpisati vsi deli stavbe. Investitor gradnje mora vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb najpozneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del.

Vlogo za določitev hišne številke se vloži na krajevno pristojni Geodetski upravi. Vendar pa je potrebno k vlogi za pridobitev hišne številke priložiti tudi Elaborat za evidentiranje stavbe, ki ga izdela geodetsko podjetje. Ker v praksi skoraj vedno manjka ta priloga, se lahko v največ 90 dneh od dneva vložitve vloge naknadno dopolni vloga z izdelanim elaboratom. Da bi se izognili nevšečnostim, je pametno za evidentiranje stavbe poskrbeti pred vlogo za pridobitev hišne številke.

Geodetski načrt je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju, nad in pod njim v pomanjšanem merilu po kartografskih pravilih. Geodetski načrt tako vsebuje podatke o: reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah, gradbeno-inženirskih objektih, rabi zemljišč, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, zemljiških parcelah, administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah in pojavih. Geodetski načrt se izdela iz podatkov pridobljenih na terenu (snemanje terena z različnimi geodetskimi metodami) ter podatkov iz evidenc zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav in drugih javnih evidenc. K vsakemu geodetskemu načrtu se izdela tudi certifikat geodetskega načrta, ki vsebuje podatke o naročniku, geodetskem podjetju, vsebini, natančnostjo uporabljenih podatkov namenu uporabe in pogojih uporabe geodetskega načrta. Geodetski načrt se lahko po potrebi izda v zapečateni mapi kot elaborat. Najpogosteje se geodetski načrt uporablja kot osnovna podlaga pri načrtovanju novogradenj (za pridobitev gradbenega dovoljenja) ali pa pri izdelavi projekta izvedenih del (za pridobitev uporabnega dovoljenja).

Zakoličenje objekta se opravi na podlagi projekta, po katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vsak projekt vsebuje podatke o dimenzijah in lokaciji objekta ter podatke o nadmorski višini (koti) pritličja. Da se zakoličene linije zavaruje pred izkopom gradbene jame, se jih lahko prenese še na pomožne profile. O datumu in kraju zakoličenja MORA izvajalec pisno obvestiti občinsko upravo tiste občine, na katere območju leži zemljišče z nameravano gradnjo in sicer najpozneje osem dni pred zakoličenjem. Po opravljenem zakoličenju se izdelata zapisnik in skica zakoličenja. Zapisnik zakoličenja podpišeta odgovorni geodet in izvajalec, lahko pa tudi pooblaščeni predstavnik občine, če je pri zakoličenju navzoč.